Meso, jajca in mlečni izdelki vsebujejo živalske beljakovine, poleg tega pa tudi holesterol in nasičene maščobe. Mnogi zdravniki ljudem vse življenje govorijo, naj to dvoje v svoji prehrani zmanjšajo, saj s tem preprečujejo bolezni srca in ožilja ter znižujejo visok krvni pritisk. Poleg tega: z uživanjem jajc in rdečega mesa se proizvajajo v našem črevesju strupeni metaboliti, to so strupeni presnovni produkti. Ti povečujejo tveganje za možgansko kap, miokardni infarkt ali vaskularno smrt, pa tudi za sladkorno bolezen tipa 2. To je pokazala študija raziskovalcev na Stroke Prevention and Atherosclerosis Research Center v Ontariu v Kanadi, ki je bila objavljena v ugledni reviji »Journal of the American Heart Association« (povezava).
ŠTUDIJA: VEČ KOT ZAUŽIJEMO ŽIVALSKIH BELJAKOVIN, VIŠJA JE UMRLJIVOST
Veliko ljudi verjame, da potrebujejo živalske beljakovine iz mesa, jajc in mlečnih izdelkov, in da so živalske beljakovine kakovostnejše od rastlinskih. Mnogi športniki tudi mislijo, da so živalske beljakovine potrebne za izgradnjo mišic. Jasne argumente za rastlinske beljakovine nam daje aktualna študija Nemškega centra za raziskave raka: več kot zaužijemo živalskih beljakovin, tem večja je umrljivost! Rastlinske beljakovine pa na drugi strani zmanjšujejo tveganje prezgodnje smrti. Skupina znanstvenikov iz Nemškega centra za raziskave raka v Heidelbergu je v obsežni študiji na približno 24.000 udeležencih preučevala, kako živalske in rastlinske beljakovine vplivajo na telo in na tveganje smrtnosti. Rezultati študije so bili objavljeni v strokovni reviji Nutrients.
GLAVNI REZULTATI ŠTUDIJE
- Več kot je zaužitih živalskih beljakovin, večja je smrtnost. To je bilo še posebej očitno pri tipičnih dietah z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov z veliko živalskimi beljakovinami in malo ogljikovimi hidrati iz rastlinske hrane (kot so kruh, testenine, riž, krompir, stročnice in oreščki).
- Manj kot je zaužitih živalskih beljakovin in več kot je rastlinskih beljakovin, bolj upada splošna umrljivost.
Raziskovalci so prišli do naslednjega zaključka: »Na splošno rezultati naših in drugih raziskav kažejo, da v primeru, če večji delež energije v hrani prihaja iz živalskih beljakovin v kombinaciji z nizkim energijskim vnosom ogljikovih hidratov ali prehranskih maščob, je tveganje za smrt povišano.« (Vir: Bajracharya, R.; Katzke, V.; Mukama, T.; Kaaks, R.: Učinek izokalorične zamenjave živalskih beljakovin z drugimi makrohranili na tveganje splošne smrtnosti, srčno-žilne in rakave umrljivosti: prospektivna ocena v EPIC - Heidelberg kohortnem in sistematičnem pregledu. Nutrients 2023, 15, 794. Freiheit für Tiere 1/2024, 39)
ZNANOST: PREHRANA IN ZDRAVJE - MNOGA RASTLINSKA HRANILA SO IZREDNI VIRI ŽELEZA
Pomanjkanje železa je najpogostejše pomanjkanje mikrohranil pri ljudeh po vsem svetu: več kot 25 % svetovnega prebivalstva pesti hudo pomanjkanje tega minerala. Veliko ljudi je še vedno mnenja, da so za zagotovitev zadostne zaloge železa nujni meso ali klobase. Obstajajo odlični rastlinski viri železa, zlasti stročnice, kot so grah, fižol, leča, čičerika, soja in sojini izdelki, kot je tofu, prav tako ovseni kosmiči, cela zrna, amarant, kvinoja in oreščki. FERITIN, ki ga vsebujejo, je tudi bolj zdrav kot HEMSKO ŽELEZO iz mesa, ki poveča tveganje za pojavnost rakavih obolenj.
GRAH, FIŽOL, LEČA, SOJA: PRAVI VIRI MOČI!
Feritin je znan kot beljakovina za shranjevanje železa v presnovi ljudi in živali. Ampak tudi različna rastlinska hrana vsebuje feritin. Molekula feritina začasno shrani od 800 do 2500 železovih ionov, zato je odličen vir železa. Omeniti velja, da je v leči in drugih stročnicah z visoko skupno vsebnostjo železa do 70 % železa prisotnega kot feritin. Z veliko porcijo stročnic je lahko zagotovljena polovica dnevnih potreb po železu. STROČNICE, kot so grah, fižol, leča, čičerika in soja ter izdelki iz soje (sojina skuta, tofu, miso ...) niso le zelo dober vir beljakovin in aminokislin, ampak tudi pomembno prispevajo k preskrbi z železom.
PROSO, OVSENI KOSMIČI, KVINOJA, CELA ZRNA, OREŠČKI, SEMENA IN ZELENA LISTNATA ZELENJAVA
Rastlinska živila, bogata z železom, vključujejo tudi amarant, kvinojo, proso, polnozrnato moko in ovsene kosmiče, pinjole, indijske oreščke, orehe in mandlje pa tudi bučna semena, sezam, konopljo in lanena semena. Tudi zelenolistna zelenjava in zelišča, kot so špinača, rukola, blitva, ohrovt, bazilika in peteršilj, so dobri viri železa.
Da bi zagotovili dobro oskrbo z železom, morate stročnice pogosto uživati kot osnovno živilo, poleg tega polnozrnate izdelke iz žit, kot so polnozrnat kruh in polnozrnate testenine, oreščke in semena ter temnozeleno listnato zelenjavo. Vitamin C spodbuja absorpcijo železa. Zato naj obrok, bogat z železom, dopolnjujejo živila, bogata z vitaminom C, to je zelenjava, kot so paprika, ohrovt, brokoli (surovi ali hitro kuhani na pari, da se vitamin C v celoti ohrani).
Limonin sok je odličen dodatek k solatnemu prelivu. (Vir: Klaus Günther: Prehrana pri pomanjkanju železa, Springer Verlag)
Prevod: Blanka Prezelj,
Iz Freiheit für Tiere
Revija Osvobodtev živali, letnik 22, št. 47, str. 60-61.