Nekateri te poznajo kot dolgoletno veganko še iz Drnovškovih časov? Morda nam poveš, zakaj si postala veganka?
Saj nisem. Zavračam te etikete. A se ne zdi, da bolj sodijo na veganske izdelke v supermarketih? Biti človek je mnogo več ... Zakaj se tako prehranjujem? Iz etičnih razlogov, sočutja do živali. Ko sem ugotovila, da lahko preživim z rastlinsko hrano, je bil zame problem rešen. Od tega je že več kot trideset let. Živalim je mesto v naravi in ne na (mojem) krožniku.
Že takrat ti ni bilo vseeno, kaj počnemo z živalmi in naravo?
Takrat nismo imeli vseh teh informacij, ki so na voljo danes. O kakršnemkoli trpljenju živali nikoli nismo slišali. Ni bilo interneta. V Izoli sem v osnovni šoli hodila k tabornikom. Rod jadranskih stražarjev. Pri tabornikih smo vedno postavljali naravo v ospredje. Kako z njo sobivati, ker je to naš dom. Učili smo se, kako jo ohranjati tako, kot je. Do nje smo gojili spoštljiv odnos.
Ali so vidne kakšne spremembe v teh letih na slabše ali na boljše?
Kar se mojega počutja tiče - samo na boljše. Kar se živali in narave tiče ... Težko vprašanje. Kaj je boljše in kaj slabše? To, kar se dela z živalmi, je nedopustno. Skrajno nehumano. Toliko krutosti! Se ljudje sploh zavedajo, kaj se dogaja, preden se zrezek znajde na njihovem krožniku? Koliko trpljenja povzroča človek? Več stotin milijonov živih bitij se vsak dan ubije - zakaj? Številne nevladne organizacije pri nas in po svetu vztrajno opozarjajo na nemogoče razmere, ampak bolj malo se spremeni in zelo počasi. V Evropi se je na primer septembra začelo enoletno zbiranje podpisov za evropsko državljansko pobudo „Končajmo dobo kletk!“. Gre za poziv Evropski komisiji, da sprejme zakonodajo, ki prepoveduje rejo živali v kletkah. Da bo Komisija pobudo obravnavala, je najprej potrebnih milijon podpisov.
Zakaj se še vedno ljudi, ki se želijo prehranjevati rastlinsko, ožigosa za čudake, če pa je v zadnjih nekaj letih dokazano vse o prehrani? Kajti vedno več strokovnjakov za prehrano trdi, da se prehranjujemo napačno, da živalska hrana ni nujna, celo škodljiva je?
V zadnjih mesecih se v svetu kar vrstijo študije in pozivi, da je potrebno zaradi povečanih izpustov toplogrednih plinov med drugim drastično zmanjšati tudi živinorejo, torej porabo mesa in mlečnih izdelkov. Od Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) do nevladne organizacije Greenpeace so si v tem enotni. V Medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC) so ob predstavitvi zadnjega poročila opozorili, da če želimo zadržati globalno segrevanje ozračja pod 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, moramo hitro in odločno ukrepati in poskrbeti za obsežne spremembe našega vsakdana. Tudi življenjskega sloga in prehranskih navad, čeprav tega v poročilu izrecno ne navajajo.
Podobno občuti vedno več ljudi, ki se želijo prehranjevati drugače. Toda državna politika velikokrat omejuje pravice do svobode prehranjevanja. Predvsem je to zelo očitno v vrtcih in šolah. Vedno več je namreč otrok, ki zavračajo meso v šolah in potem starši naletijo na težave, ker takšni otroci ne dobijo malice. Učitelji in vzgojitelji se izgovarjajo na neka zastarela priporočila Ministrstva za zdravje, češ da to ni možno. Gredo celo tako daleč, da se od staršev zahteva neke izjave od zdravnikov, da so otroci bolni in rabijo vegasko oz. vegetarijansko dieto. V resnici pa otroci niso bolni. A ni to neumnost?
Seveda. Z malo dobre volje se da to hitro rešiti. Vlada lahko z zakonom določi, da mora biti v vseh javnih ustanovah, šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše, zaporih, na voljo tudi polnovreden rastlinski obrok. Veganski, morda še vegetarijanski. Te možnosti izbire sedaj ni.
V tem letu smo vas zasledili kot predsednico nove stranke Za zdravo družbo, kjer v svojem programu omenjate tudi skrb za naravo in živali? Lahko poveste kaj več o tem?
Neideološka politična stranka Za zdravo družbo združuje posameznice in posameznike, ki nam ni vseeno, po kakšni poti gre Slovenija. Stranko smo ustanovili v želji, da opozorimo na teme, za katere menimo, da se jim v politiki ne namenja ustrezne pozornosti. Od zaščite okolja, zaščite pravic živali, prestrukturiranja kmetijske politike v pridelavo organsko pridelane hrane za ljudi, spremembe kmetijskih subvencij, do podpore lokalni samooskrbi, prepovedi uporabe škodljivih pesticidov in gensko manipuliranih živil na celotnem območju Slovenije, podporo ekološkemu in biodinamičnemu kmetovanju. Prizadevali si bomo za sonaravni razvoj, za nadomeščanje fosilnih goriv, vključitev komplementarne in alternativne medicine v javni zdravstveni sistem, za odpravo sistemske korupcije ... In nenazadnje za enakost spolov. Stranki sopredsedujem skupaj z mag. Gregorjem Kosom.
Kako gledate na oglaševanje mesa ministrstva z davkoplačevalskim denarjem vseh? Hočemo mi to ali ne?
Skregano z zdravo pametjo. V vseh pogledih. Neetično, nezdravo in netrajnostno. Mislim, da je bolj vprašljivo, da sploh oglašujejo nekaj, kar je dokazano škodljivo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bi moralo skrbeti za dobrobit ljudi in živali, ne pa za parcialne interese mesno-predelovalne industrije. Leta 2018 bi z vsemi informacijami, s katerimi razpolagamo, od vlade pričakovali, da ne le promovira, ampak tudi subvencionira zdravo organsko pridelano hrano brez škodljivih pesticidov. Za dobrobit vseh.
Zopet se približujejo božično-novoletni prazniki, zopet velik pokol živali za praznovanje? Ali ni to absurdno? Kako gledate vi na to?
Katastrofa! Tu se človek zares vpraša, ali je v Cerkvi sploh kdo razumel Jezusovo učenje.
Mnogi tudi zaradi tega trdimo, da je za uničevalski in slab odnos do živali, narave in soljudi ter posledično katastrof, bolezni, vojn…, katerih je vedno več, glavni krivec Cerkev, kateri je z njenim učenjem in delovanjem skozi zgodovino do danes uspelo ta uničevalski, napačen odnos do stvarstva vnesti v naš sistem na vsa področja življenja, torej tudi v šolski sistem. Kaj pravite o tem?
Žal, nič ne pomaga s prstom kazat na krivce. Tu smo, da to spreminjamo na bolje. Vsak od nas se lahko vpraša, v kakšnem svetu si želi živeti in kako lahko sam prispeva k temu. Tudi z odrekanjem. Vsak dan. Vsak po svojih močeh. Korak za korakom. Vse je možno. Nič nismo zamudili.
Mnogi vidimo vašo in morda še podobne stranke in posameznike kot tiste, ki bi lahko spremenili šolski program in bi se male otroke poučilo, kako pomembno je tudi za njihovo življenje čuvati in paziti na vse oblike življenja in vodo. Tudi to, da živali niso za našo prehrano. Bi lahko tole komentirali?
V vsakdanjem življenju je veliko situacij in priložnosti, kjer lahko otroku z lastnim zgledom kažemo, kaj je prav in kaj ne. Na primer zavedanje o pomenu vode. Kaj pomaga pridigati, če si potem par minut ščetkamo zobe, ob tem pa s polnim curkom teče voda iz pipe, otrok nas pa tiho opazuje. Tako kot ni dovolj samo vpisati pravico do pitne vode v ustavo in misliti, da bomo zdaj pa kar preskrbljeni s pitno vodo. Navkljub vsem pesticidom, herbicidom in še čim, kar se zliva po poljih in se pozneje nabira v podtalnici. Pred nami je še veliko izzivov. Na naslednjih parlamentarnih volitvah nas morate podpreti v čim večjem številu. Več kot nas bo, lažje in hitreje bomo uspeli.
Pripravil: Stanko Valpatič
Revija Osvoboditev živali, letnik 15, št. 36, str. 20-22.