Zdravo, sem Valentin in tukaj z vami delim svoja razmišljanja izpred nekaj časa.
Bral sem članek o okolju in zdravju neprijaznih snoveh, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Nekatera se pri nas v Evropi smejo uporabljati, nekatera pa ne, zaradi previsokega tveganja za zdravje in okolje. Članek je pripovedoval o tem, kako se te, pri nas nedovoljene snovi, smejo iz Evrope prodajati v tretje države in tam uporabljati pri pridelovanju sadja in zelenjave. Zanimivo je, da to sadje in zelenjavo potem kupimo Evropejci, uvozimo in pojemo, s tem pa tudi prepovedane snovi.
Vprašanje je, kaj je cilj takšnega početja. Morda smo mislili, da nam ne bo nič, če reč damo drugim in ostane nekje daleč stran. Postaja jasno, da smo del povezane celote, snovi in energija krožijo. V primeru škropljenega sadja in zelenjave morda manj opazno, časovno zamaknjeno. Komaj čez nekaj mesecev, ko sadje in zelenjava zrasteta, ko smo morda že pozabili. KAR NAREDIM DRUGEMU, NAREDIM SEBI, PRAVI VESOLJNI ZAKON VZROKA IN UČINKA.
Kaj pa na področju živali? Človek poje okoli sto milijard živali vsako leto, to je dejstvo. Razvoj novega cepiva bo terjal sto tisoč morskih psov, sem prebral v nekem drugem članku. Kaj mislite, kaj razmišljajo tisti, ki nevede pri tem sodelujejo?
Besedilo: Valentin Gorjanc
Revija Osvoboditev živali, letnik 17, št. 40, str. 62-63.