V začetku septembra je združenje slovenskih pediatrov izdalo priporočila za šolske jedilnike. V njih so zapisali, da »vzgojno-izobraževalni zavodi niso dolžni zagotavljati medicinsko neutemeljenih diet, kot so npr. diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev (bioresonanca, homeopatija itn.), verskih in drugih prepričanj staršev (vegetarijanska, veganska dieta) ter diet, kot npr. "dieta brez konzervansov in podobno". Njihov poziv so podprli mediji, na čelu z javno RTV. V oddaji Tednik so, v prispevku s pomenljivim naslovom »Diete in kaprice«, izpostavili Petro Fefer z Osnovne šole v Logatcu. Ta je novinarjem potožila, da »v šoli dela že 18 let in da sta bili takrat dve dieti, danes pa že 32 otrok ne je svinjine, 15 jih je vegetarijancev, ogromno je alergij«.
To, da otroci ne jedo svinjine ali da so vegetarijanci, je po mnenju pediatrov in uredništev na nacionalni televiziji torej slabo. Še več, pediatri so v svojem stališču veganstvo in vegetarijanstvo v vseh pogledih izenačili z dietami, ki bi si jih recimo izmislila Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja. Oddaja Tednik pa je to dobesedno zavedla v – kaprice staršev. Veganska in vegetarijanska dieta naj bi bili enaki recimo stališču staršev, da je njihov otrok alergičen na »zeleno in rdečo hrano«.
Stališče enačenja je slepo za vsa dejstva. Najprej za PREHRANSKA. Po podatkih iz Poročila o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2017 v Sloveniji na prebivalca porabimo skoraj 100 % več govejega mesa od povprečja EU, mesa prašičev in perutnine pa skoraj tretjino več od povprečja EU. Po drugi strani pa pri nas povprečen državljan zaužije le 65 % priporočenega dnevnega vnosa sadja in zelenjave. Vse to so jasni znaki splošno neuravnotežene prehrane. Posledice bi morale biti pediatrom dobro znane – od debelosti, povišanega holesterola, srčno-žilnih obolenj, do višjih pojavnosti določenih vrst raka, npr. raka na debelem črevesju. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, World Food Organization) je rdeče meso (kamor sodi tudi svinjina), posebej pa predelano meso (salame, hrenovke ipd.), uvrstila med rakotvorna živila in svetuje, da se jim izogibamo. A naši pediatri pravijo, da je črtanje svinjine z jedilnika – slabo.
Potem je tu EKOLOŠKI VIDIK. Že dolgo je znano, da je živinoreja eden od največjih onesnaževalcev planeta. Ker je za potrebe mesne industrije vsako leto zaklanih 60 milijard kopenskih živali (morske sploh ne štejejo, te štejejo samo v tonah!), so bili za pridelavo krme za te živali izsekani številni gozdovi. Današnje kmetijstvo zaseda že 38 % vseh zemeljskih površin, porabi 70 % vse pitne vode ter prispeva 19 % vseh toplogrednih plinov. Združeni narodi so že leta 2010 pozvali države, naj vendarle začnejo z ukrepi za zmanjševanje porabe mesa, saj je to edini način, da ne požremo planeta pod sabo.
Nazadnje pediatri s takim stališčem veganstvu in vegetarijanstvu odvzamejo vsakršen ETIČNI KONTEKST. Dobe, ko so ljudje verjeli, da so krona stvarstva, ker jim je bog dal dušo, živalim pa ne, je konec. Prav tako so raziskave živalske inteligence že zdavnaj ovrgle tezo, da imamo zavest samo ljudje, živali pa naj bi bile nekakšni avtomati, ki delujejo samo instiktivno in nimajo nikakršnega zavedanja sveta okrog sebe. In nenazadnje vsi vemo, da živali, ki jih izkoriščamo za hrano, trpijo. Neznosno trpijo. A po mnenju pediatrov je nasprotovanje mučenju in industrijskemu ubijanju živali le – kaprica. Odločitev, da nekdo ne bo užival živalskih izdelkov, ker etično zavrača to (nepotrebno!) trpljenje, pa ni nič več kot »modna muha«.
V času, ko javni prostor odpoveduje in se za vsako resnično in preverljivo dejstvo pojavijo tudi »alternativna dejstva«, ki po navadi niso nič drugega kot izmišljotine, je minimum, ki ga pričakujemo od stroke ta, da se bo držala dejstev. Da bo vsaj stroka pri svojih sodbah in priporočilih poštena. A pediatrična stroka, ki je spisala priporočila, se je ujela v lastno ideološko slepoto, v lastne kaprice. Črtanje veganskih in vegetarijanskih diet s šolskih jedilnikov lahko predlaga samo nekdo, ki je nepoučen o dejstvih (kar stroka ne sme in ne more biti) ali pa mu ideologija narekuje, da je polnovredna hrana samo tista s pohano piško vsak dan.
Avtor: Luka Mesec
Revija Osvoboditev živali, letnik 15, št. 36, dec. 2018, str. 30-31.