Vlada je 12. 6. 2019 na 54. dopisni sprejela predlog Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave in ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Minister za okolje Simon Zajc je pojasnil, da gre za povzete številke iz odloka, ki so ga na okoljskem ministrstvu že pripravili, a ga je zaradi pritožbe Alpe Adria Greena upravno sodišče zadržalo.

Zakon predvideva isti odstrel kot predlog odloka iz leta 2018 – odstrel 175 medvedov in 11 volkov. Predlagan odlok je bil s sodbo sodišča odpravljen in jasni namen interventnega zakona je pokositi sodno odločitev Upravnega sodišča, ki je zadržal odstrel po Odloku zaradi nepravilnosti in nezakonitosti pri sprejemu tega. Temeljni cilj zakona je uvedba lova na rjavega medveda in volka, kar pa ni skladno z zakonodajo zaščitenih živalskih vrst Evropske unije.

Že od vložitve tožbe zoper Odlok konec leta 2018 se nenadzorovano širijo objave na socialnih omrežjih, v časopisih, radijske in televizijske oddaje, ki vzbujajo skrb in širijo strah na podlagi netočnih podatkov ter spodbujajo širjenje splošne nestrpnosti zoper medveda in volka.

Pri zavarovanih živalskih vrstah, ki so ogrožene na širši ravni, ne le v posamezni državi, obstaja širši družbeni interes za poseben režim pravnega varstva. Zato lov na te živali ni dovoljen. Mogoč je le izreden odstrel točno v teh primerih - ko se pojavi problematični medved, ki prihaja v stik z ljudmi, ogroža njih ali njihovo premoženje. V povezavi z volkovi je tako ARSO izdala dovoljenje za odstrel dveh volkov na Blokah na podlagi določb za izredni odstrel.

V Sloveniji pa je težnja po streljanju medvedov velika, še posebej, ker lovci iz drugih držav z veseljem prihajajo na naša mrhovišča in polja koruz, plačujejo visoke vsote denarja za dovolilnice, da lahko streljajo živalsko vrsto, ki je v njihovih državah iztrebljena oz. je lov nanjo prepovedan. Zato že leta spremljamo sprejemanje, poleg izrednih odstrelov problematičnih osebkov, še dodatnih Odlokov, ki določajo odstrel visokega števila medvedov, v tem letu planirano 175. Ko pa sodišče odloči o nepravilnostih tega, pa Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi »interventni zakon«, ki le povzame besedilo Odloka.

Tudi v Nemčiji so se pojavile pobude po pavšalnem odstrelu s strani rejcev, ki v bistvu pomeni lov na zavarovano živalsko vrsto, v povezavi z volkom. Ministrstvo za okolje Nemčije je izjavilo, da to ni skladno z evropsko zakonodajo zavarovanih živalskih vrst - pri teh lova ni mogoče izvajati, mogoč je le izredni odstrel.

Najbolj popolno nalogo ugotavljanja števila medvedov v Sloveniji in povzročanja škod je opravila projektna skupina DinAlp Bear, financirana s strani Slovenije in EU. Pred tem so slovenski strokovnjaki v letih 2007-2015 (ko je bilo konec uradnega štetja) mislili, da je medvedov za 33 % manj in skladno s tem tudi odrejali odstrel. Projektna skupina je ugotovila, da večje število medvedov ne vpliva na večanje števila škod, kar lahko vidite tudi iz uradnih razpredelnic Ministrstva za okolje in prostor. Kljub sofinanciranju raziskav glede velikih zveri, ki gredo iz davkoplačevalskih žepov, potem izsledkov teh ne upoštevamo zaradi želja posameznih interesnih skupin.

Vir grafov in več podatkov - TUKAJ.

Več o tem lahko preberete tudi v TEJ raziskavi Slowolf projektne skupine.

Evropska komisija je že lansko leto odobrila financiranje električnih ograd; njihovo visoko učinkovitost pred napadi in škodami so mednarodne projektne skupine ugotovile tako pri medvedih kot pri volkovih. Problematično pri nas pa je, da interesentov za električne ograje ni bilo veliko. Prav tako so projektne skupine ugotovile, da je bila večina škode s strani zveri povzročena zaradi ne-vzdrževanja teh ograd (niso bile prizemljene, vzdrževane, pod pravilno napetostjo).

Razlog za tako hitro povečanje števila medvedov v Sloveniji pa je intenzivno krmljenje le-teh, na kar je opozoril Zavod za varstvo narave in kar je bilo izpostavljeno tudi v sodbi Upravnega sodišča glede Odloka. Sodišče je v sodbi tudi opozorilo, da so za to slovenski strokovnjaki vedeli že od leta 2013, vendar niso sprejeli ukrepov v smeri manjšega krmljenja - kar je pa v nasprotju tudi s strategijo Evropske unije.

Kljub kršitvem evropske zakonodaje, ki jih je ugotovilo tudi sodišče, pa je v Sloveniji očitno bolj pomembno pomiriti jezne vzklike rejcev, ki se preventivnih ukrepov branijo, in zagotoviti zaslužke iz lovskega turizma na zavarovano živalsko vrsto.