27. februarja letos (2024) je preko spletne platforme potekala predstavitev procesa izdelave novih prehranskih smernic za leto 2024 pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Organizatorji – predstavnica slovenskega urada WHO in predstavniki Ministrstva za zdravje, ki so organizirali ožjo skupino strokovnjakov, ki smernice pripravlja, so povabili strokovnjake iz tujine, da so predstavili svoje poglede na izdelavo smernic. Tako je svoj pogled na prehransko problematiko predstavil raziskovalec oxfordske univerze, ki se ukvarja z vplivom pridelave hrane na okolje, Danci so predstavili izdelavo svojih smernic, naši Slovenci pa pregled dosedanjega dela.
Moj vtis, ko sem poslušal vsebine na delavnici, je bil, da so odločevalci končno zamenjali retoriko. Kot da so prevzeli retoriko vseh nas, ki smo želeli spremembe na polju prehranjevalnih navad v Sloveniji v smeri veganstva. O veganstvu se ne govori, je pa nastala zanimiva besedna igra: »PLANTBASED« je zamenjal pojem »PLANET-BASED« način prehranjevanja (glej: https://planetbaseddiets.panda.org/), kjer se v ospredje postavljata problem onesnaževanja okolja in sečnje gozdov zaradi živinoreje.
Predočeni so nam bili zanimivi podatki – da npr. v Sloveniji porabimo 4,1 kg pesticidov na hektar, medtem ko je povprečje za Evropo 3.1 kg/ha. Pa sem pomislil na stavko kmetov, ki v Sloveniji nasprotujejo strožji zakonodaji na polju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Poslušal sem, kako v Slovenijo uvažamo meso iz tistih evropskih geografskih predelov, kjer je koncentracija živali največja (Severna Italija, Poljska, centralna Nemčija), kar pomeni prav iz tistih predelov, kjer je tudi onesnaževanje največje, in da uvažamo letno 100.000 ton soje za prehrano goveda in 100.000 ton raznih žit za prehrano perutnine.
Razlike v umrljivosti iz vseh vzrokov glede na glavne vire beljakovin (za 3 % energije iz beljakovin)
Očitno so odločevalci končno odkrili, da tak način prehranjevanja v Sloveniji postaja nevzdržen. Zato predlagajo nove smernice. Pri vseh predlogih glede rabe mesa, jajc in mlečnih izdelkov se kot najnižja vrednost predstavlja število 0, ki si jo želimo kot končno vrednost. Tako so nove vrednosti za priporočen vnos mesa od 0 do 86 g/dan, mleka 0-500 g/dan, jajc 0-25 g/dan in rib 0-64 g/dan. Izračunali so, da bi bil, če bi ljudje ta nova priporočila upoštevali, ogljični odtis zaradi manjše uporabe mesa in mlečnih izdelkov za 28-49 % nižji in da bi število hektarjev zemljišč za prehrano ljudi z 2874 naraslo na 5232 hektarjev.
V predstavitvi ozadja spremembe prehranskih smernic je bil prisoten tudi ZDRAVSTVENI VIDIK. Na fotografiji zaslona je prikaz smrtnosti zaradi različnih vzrokov v povezavi z uživanjem beljakovin različnega izvora – rastlinskega, perutnine, rib, neprocesiranega mesa, jajc in procesiranega mesa v primerjavi z uživanjem mlečnih beljakovin.
Moj splošni vtis pod črto je, da so odločevalci glede prehranskih smernic končno dojeli, da so spremembe nujne. Spremembe gredo v smer prehranjevanja z živili rastlinskega izvora. Ker jim je jasno (kot kmalu postane jasno vsem nam, ki ne uživamo hrane živalskega izvora iz etičnih razlogov in želimo spodbuditi ljudi v našem socialnem krogu k isti spremembi), da se človek užitku ne bo odpovedal samo zato, ker je to prav, predstavljajo za človeka egoistične razloge: ZDRAVSTVENE IN EKOLOŠKE. In da nameravano spremembo še bolj zakrijejo, ne govorijo o rastlinski hrani, ki je še vedno bolj sprejemljiva kot veganska, temveč o načinu prehranjevanja, usmerjenega v dobrobit ZA PLANET. Na ta način presegajo delitve, ki so precej čustvene, in iščejo skupno polje, kjer se lahko razumemo vsi: večina ljudi želi sodelovati pri ohranjanju našega planeta in ustaviti klimatske spremembe.
Ta sprememba v glavah odločevalcev je izjemno pomembna. Ko je naš predsednik vlade govoril o dveh dneh brez uživanja hrane živalskega izvora na teden, je naletel na neverjeten odpor. In Ministrstvo za zdravje je bilo tiho. Zdravniška zbornica enako. Ko bodo zunaj nove prehranske smernice, pa se bodo lahko odločevalci nanje oprli. Zdravniki jim bodo končno morali slediti, sicer bodo svetovali proti spoznanjem lastne stroke.
Seveda tu ne govorimo o veganstvu. Govorimo pa, da so spremembe na polju prehranjevanja nujne. Tako se ljudje pripravljajo na korenitejše spremembe, ki se morajo zgoditi, ker bo to zahtevala naša Zemlja. Tako bo ničla na spodnji meji priporočenega dnevnega vnosa beljakovin živalskega izvora še vedno ostala, na drugi strani pa se bo številka postopno in zanesljivo vedno bolj manjšala. Nove prehranske smernice spreminjajo socialne predstave ljudi glede prehranjevanja, saj pozornost usmerjajo na to področje in govorijo o nujnem zmanjševanju prehranjevanja z živili živalskega izvora. Od tu do veganstva pa je potem le še korak.
Besedilo: mag. Miloš Židanik
Fotografija: osebni arhiv
Revija Osvoboditev živali, letnik 22, št. 47, str. 34.