V ponedeljek, 17. 10. 2022, je bilo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice vabljeno na pogovor s predsednico Državnega zbora, go. Urško Klakočar Zupančič. Predsednik društva in članica pravne skupine sta se srečanja udeležila in izpostavila temeljne probleme, predvsem na področju rejnih živali. Nezadostna zaščita teh živali je še vedno v glavnem podrejena interesom gospodarstva, kljub dejstvu, da so živali čuteča bitja in ne obstaja noben razlog, ki bi opravičeval, da določene živali »lahko« trpijo bolj.
Kot ena izmed glavnih problematik na področju zaščite živali je bila izpostavljena nezadostnost inšpekcijskih nadzorov. Tudi v zavetiščih za domače živali so izkušnje zadnjih let pokazale, da ne delujejo vsa pravilno in v dobrobit svojih varovancev. Še posebej pa je to potrebno v industrijskih obratih, kjer se srečujejo z živalmi, in živinorejskih gospodarstvih, kjer so primeri iz preteklega leta (Košaki, Ljutomerčan) pokazali nujo po nenapovedanih nadzorih in visokih globah za lastnike živali oziroma obratov ter storilce grozljivih dejanj.
Predstavnika društva sta opozorila na še dva problema, ki ju je treba nujno nasloviti: položaj živali, ki jih vzrejajo za poskuse, ter nepravilne prehranske smernice za šole in vrtce.
Soglasno sta podprla načrt predsednice DZ o vzpostavitvi instituta varuha pravic živali v Sloveniji, ki v društvu sicer že obstaja na neformalni ravni, vendar brez javnih pooblastil. Srečanje je bilo del širših priprav na konferenco vseh društev, ki skrbijo za dobrobit živali; ki je bila sklicana januarja 2023.
Na njej sta poudarila nezadostno zakonsko zaščito na ravni Zakona o zaščiti živali, ki brez utemeljitve razlikuje med posameznimi živalskimi vrstami glede stopnje zaščite.
Opozorila sta, da nevretenčarji niso vključeni v zaščito, ki jo nudi Zakon o zaščiti živali. Definicija čutečega bitja po zakonu vključuje le vretenčarje, kar je nerazumno in presenetljivo, saj je bilo že s Cambriško deklaracijo vzpostavljeno, da so tudi nevretenčarji (raki, hobotnice) čuteča bitja.
Izpostavila sta trpljenje, ki ga rejne živali doživljajo med prevozi na tovornjakih, ki vozijo tudi po Sloveniji, in ladjah, ki plujejo iz Luke Koper. Žalostno dejstvo je, da kljub očitnemu in večkrat tudi javno evidentiranemu nespoštovanju predpisov med prevozi živali, ki so že tako nezadostni, ni reakcij, ni kazni, ni posledic za kršitelje - živali pa trpijo, navadno na poti v smrt.
Nujna bi bila tudi ustanovitev zavetišča za rejne živali, saj je tako protiustavno kot nezakonito, da se v inšpekcijskih primerih odvzete rejne živali pošlje iz grozljivega življenja, ki ga nihče ni preprečil, naravnost v smrt, ker država ni sposobna zagotoviti primernega zavetišča. Ustava namreč prepoveduje mučenje živali, kar je po Zakonu o zaščiti živali tudi nepotrebna usmrtitev živali. Stvarnopravni zakonik opredeljuje žival kot čuteče bitje, Zakon o zaščiti živali pa zagotavlja dobrobit živali - ki pa je v primeru rejnih živali pogosto spregledana.
Foto: Državni svet RS
Srečanje s predsednico Državnega zbora RS, oktober 2022
