V Evropski uniji so dovoljeni prevozi živali, ki lahko trajajo celo več dni, če prevoznik izpolnjuje določene pogoje. Žrtve teh prevozov so vsako leto milijone in milijone živali, večina od njih konča v klavnicah.
Za živali so ti prevozi grozljivo mučenje, saj so dalj časa v stresu oz. strahu, mnoge med njimi se med prevozom poškodujejo in trpijo hude bolečine, mnoge pa celo umrejo. Fizično in duševno trpljenje teh živali je nepredstavljivo, prevoz je zanje v bistvu „živi pekel“. Kdo si želi biti več dni na nogah, natlačen v malem prostoru, kjer ga lahko meče iz kota v kot, kjer lahko pade na tla zaradi npr. močnega zaviranja kamiona in se pri tem poškoduje in podobno? Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je zlato pravilo, ki naj bi veljajo tudi v človekovem odnosu do živali. Tudi pri prevozih!
Kot že navedeno, večina teh živali konča v klavnicah. Živali so torej osnovno sredstvo za pridobivanje mesa in mesnih izdelkov, za katere pa je znanstveno dokazano, da so rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Če je meso škodljivo, je jasno, da so tudi prevozi živali v klavnico sami po sebi škodljivi, saj so neke vrste pripravljalno dejanje za pripravo škodljivega živila – mesa.
Vendar pa prevozi živali niso škodljivi samo v omenjenem smislu, so škodljivi tudi zaradi tega, ker vozila, ki prevažajo živali, emitirajo v ozračje velike količine škodljivih toplogrednih in drugih plinov, ki uničujejo okolje in podnebje.
Prevozi živali družbeno niso upravičeni, še posebej zaradi tega, ker lahko človek vso hrano pridobi iz rastlin, pa še bistveno manj energije je pri tem potrebno. Prevozi živali prinašajo družbi več škode kot koristi.
Ker prevozi živali v izključno človekovo korist (za klavnice, za prireditve, na katerih sodelujejo živali in podobno) v 21. stoletju za človeka niso več nujno potrebni, pravzaprav nikoli niti niso bili, bi jih bilo potrebno odpraviti. Še posebej zaradi tega, ker so npr. skrajno neetični, saj živalim povzročajo hudo trpljenje, s tem pa ne kršijo samo dostojanstva živali, temveč tudi dostojanstva mnogi ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z živalmi.
Najbolje bi bilo, da bi živali prevažali samo takrat, ko je to v njihovo korist. V EU poteka kampanja za omejitev prevozov živali za zakol na največ 8 ur. Najbolje bi bilo, da bi te prevoze odpravili, saj zaradi hudih škodljivih posledic niso družbeno upravičeni in ne morejo biti v javnem interesu.
Če pa to zaradi moči raznih lobijev, ki jim državna oblast iz takšnih ali drugačnih razlogov ni kos ali noče biti kos, na žalost še ne gre, pa je vsekakor dobrodošel vsak ukrep, ki bi izboljšal skrajno žalosten in boleč položaj živali. Tako tudi omejitev prevoza živali za zakol na maksimalno 8 ur. Seveda bi bilo dobro takšen ukrep sprejeti tudi za prevoze živali v druge namene.
Čudno je, da med vladajočimi politiki ni ljudi ali pa vsaj ne dovolj, ki bi dojeli, da je ureditev položaja živali bistvenega pomena tudi za ljudi in ne samo za živali. Tipičen primer sta meso in živinoreja, ki ne povzročata hudega trpljenja in grozljive smrti samo živalim, temveč tudi ljudem, poleg tega pa uničujeta še naravo in podnebje - uničujeta same temelje družbe. Čeprav imajo vladajoči politiki v rokah škarje in platno, da bi vse to preprečili (obveščanje ljudi, zakonodaja, …), pa v glavnem molčijo oz. so pasivni. Zakaj? V čigavo korist delujejo? Ljudi ali koga drugega?
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Naslovna fotografija: Klavnica Škofja Loka, marec 2019, foto: Daša Keber