Vlada in lovci želijo pobiti čedalje več divjih živali. Da bi ugodili javnosti, si izmišljujejo vedno nove laži in zavajanja. Tako za letos načrtujejo tudi večje pobijanje divjih prašičev pod pretvezo, da tako rešujejo prašičje farme pred okužbami. Kakšna neumnost in prevara, v katero pa velik del javnosti žal verjame.
Resnica je le ena in se glasi: lahko pobijemo vse prostoživeče živali, tudi vse divje prašiče, a bodo prašičje in druge farme ostale še naprej tempirane bombe, nevarne za okolje in ljudi. Farme bodo še naprej leglo bolezni, virusov in bakterij, kajti razmere, v katerih živali tam živijo, niso primerne. Obenem je živinoreja nesprejemljiva iz okoljskega, etičnega in zdravstvenega vidika, iz duhovnega pa celo nezakonita.
Na živinorejskih farmah se že zdaj porabi več kot 50 % vseh proizvedenih antibiotikov na svetu, kar jasno kaže, da so razmere na farmah za zdravje živali zelo kritične in še komaj obvladljive. Vprašanje je, kako dolgo še?
KAJ POMENI PORABA TAKO VELIKIH KOLIČIN ANTIBIOTIKOV?
Večino od sto tisoč ton antibiotikov, kolikor se jih letno proizvede, uporabljamo v kmetijstvu. Problem nastaja, ker je večina antibiotikov, ki se jih uporablja v kmetijstvu, enakih tistim, ki se uporabljajo pri zdravljenju ljudi. Antibiotiki se uporabljajo v kmetijstvu za spodbujanje rasti. Znano je, da uporaba antibiotikov za zdravljenje živali oziroma v kmetijstvu predstavlja selektivni pritisk na mikroorganizme in posledično na razvoj odpornosti. Ti odporni sevi pa se lahko nato neposredno ali posredno prenesejo tudi na ljudi, in sicer preko okužene hrane in vode.
V letu 2019 so lovci pobili 70 % populacije divjih prašičev, letos pa načrtujejo še več. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) se po naših gozdovih pase vsaj 20.000 divjih prašičev. V letu 2019 so lovci ustrelili 13.430 divjih prašičev, leto prej 8.473, leta 2017 pa 12.457. Od leta 2010 do 2018 so lovci ustrelili 84.676 divjih prašičev oziroma povprečno 9.300 na leto. V te številke niso vključeni pogini zaradi nesreč, bolezni, lovskih pomot, krivolova, napadov lovskih psov, zastrupitev s strani kmetov itd. Letos pa se načrtuje s strani ministra za kmetijstvo še večje pobijanje.
Seveda je najbolj zaskrbljujoče, da imamo na vodilnih položajih ljudi brez znanja in občutka odgovornosti do soljudi, narave in živali. Z nepravilnimi ukrepi in zakoni škodujejo in ogrožajo sodržavljane, ki jih plačujejo, ter še bolj grozljivo ogrožajo in onemogočajo prihodnost mladine. Poslanec, minister ali predsednik vlade bi moral delovati v dobro državljanov, narave in živali, in ne, kot se to počne že dolga leta, v njihovo škodo. Pred časom je naše društvo prevedlo iz nemščine brošuro DEJSTVA PROTI LOVU. Spodaj vam predstavljamo odlomek iz te brošure.
S POVEČANIM ODSTRELOM DIVJIH PRAŠIČEV SE POVEČA TUDI NJIHOVO RAZMNOŽEVANJE
Že leta v časopisih beremo o »poplavi divjih prašičev«, celo o »nadlogi divjih prašičev«. A čeprav odstrelijo toliko teh živali kot še nikoli doslej, njihovo število od pričetka beleženja v tridesetih letih preteklega stoletja narašča. Je reševanje »problema divjih prašičev« v tem, da se ustreli še večje število teh živali?
Ali je problem ravno v intenzivnem lovu na divje prašiče?
Da lov na divje prašiče ne more trajno regulirati njihovega števila, že dolgo odkrito priznava največji lovski časopis Divjad in pes: »Ali so lovci sploh sposobni trajno regulirati število divjih merjascev?« Hkrati ponujajo odgovor: »Če pogledamo rezultate, ves trud v preteklih letih ni prinesel nobenega uspeha. Divji prašiči se dalje nezadržno razmnožujejo.« (WILD UND HUND, 9/2014.) Do konca leta 1980 je bilo skupno število divjih prašičev 550.000. V lovnem letu 2014/2015 je bilo samo v Nemčiji pobitih 520.623 divjih prašičev. »Na podlagi tega števila je jasno, da števila divjih prašičev z lovskimi sredstvi očitno ne moremo trajno regulirati,« piše v časopisu Divjad in pes, 9/2014. Bolj jasno ne more biti, kot priznavajo sami lovci: lov ne more regulirati divjih prašičev. Celo nasprotno: lov vodi do nenadzorovanega razmnoževanja divjih prašičev. Zveni paradoksalno, a več kot je lova na divje prašiče, močneje se razmnožujejo. Na to medsebojno zvezo opozarja vedno več znanstvenikov.
Priznani zoolog, prof. dr. Josef H. Reichholf, ki je predaval na Tehnični univerzi Ludwig Maximilian v Münchnu in je bil vodja oddelka Vretenčarji, zoološke državne zbirke v Münchnu, navaja svoje odkritje: »Lov ne regulira. Ustvarja nadštevilne in zatirane populacije.« (Predavanje prof. dr. Reichholfa 15. 10. 2013 na Univerzi v Baslu. www. jagdreguliertnicht.ch)
V eni od francoskih dolgoročnih raziskav so prišli do naslednjega rezultata: intenziven lov vodi v izrazito povečanje razmnoževanja in stimulira plodnost divjih prašičev. Znanstveniki iz kroga Sabrine Servanty so v časovnem obdobju 22-ih let primerjali povečanje števila divjih prašičev v gozdnem območju departmenta Haute Marne, v katerem se je izvajal intenziven lov na divje prašiče, z območjem manj intenzivnega lova v Pirenejih. Rezultat je bil objavljen v priznanem Journal of Animal Ecology: če vlada močan pritisk lova, je plodnost pri divjih prašičih občutno večja kot v področjih, v katerih lova skoraj ni.
Pri intenzivnem lovu nastopi tudi spolna zrelost pri divjih prašičih občutno bolj zgodaj – pred koncem prvega leta starosti –, tako da so mladice že v prvem letu breje. Tudi povprečna teža prvič brejih samic divjega prašiča je pri večjem pritisku lova manjša. V področjih z manj lova je razmnoževanje divjih prašičev občutno manjše, spolna zrelost samic nastopi pozneje in šele pri večji povprečni teži. (Servanty et alii, Journal of Animal Ecology, 2009). Narava je v bistvu izredno dobro poskrbela za uravnavanje ravnotežja. Izkušene vodilne samice divjega prašiča skrbijo za red v čredi in za kontrolo rojstev. Hormoni vodilnih samic določajo pripravljenost na plojenje vseh samic v skupini in preprečujejo oplojevanje premladih samic. Če manjkajo vodilne samice, ker so usmrčene pri lovu, se red poruši. Socialna struktura je uničena, živali se nekontrolirano razmnožujejo.
VZREJA »POPLAVE« DIVJIH PRAŠIČEV
Vedno znova se opozarja, da vodi povečano pridelovanje koruze z višjo energetsko vrednostjo k povečanemu razmnoževanju divjih prašičev. Ravno koruza s svojo visoko vsebnostjo škroba pospešuje plodnost pri divjih prašičih. Medtem ko je bilo v Nemčiji leta 1960 56.000 hektarjev posajenih s koruzo, je bilo leta 2016 2,6 milijona hektarjev. Od tega služi 1,7 milijona hektarjev za proizvodnjo hrane za masovno vzrejo živali in okoli 0,9 milijona hektarjev za proizvodnjo bio plina.
Monokulture koruze na velikih površinah imajo hude posledice za raznolikost vrst. Toda ali so tudi odločilen razlog za razmnoževanje divjih prašičev?
Na podlagi statistik pojedo divji prašiči manj kot en odstotek pridelka koruze na poljih. Škodo na poljih s koruzo povzročajo predvsem s teptanjem teh polj. A ker je koruza na razpolago le nekaj mesecev na leto, znosijo lovci celoletno velike količine koruze v gozdove za vabo. Tovrstna koruza je na razpolago živalim tudi v času od novembra do januarja, torej v času, pomembnem za reprodukcijo, v času parjenja.
Raziskave ustanove za gozdno ekologijo in upravljanje z gozdovi Rheinland-Pfalz navajajo, da dodatno hranjenje ravno pri mladih samicah zvišuje spolno zrelost s 30 na 70 %, kar odločilno vpliva na skupno povečanje populacije, saj je v čredi velik del ravno mladic. (Schwarzwild: Kirrmais versus Feldmais. Forschungsanstalt für Waldökologie und Forstwirtschaft, Rheinland-Pfalz. Stand 2. 3. 2010.)
NABU (Naturschutzbund Deutschland): strokovnjak na področju lova Michael Hug že več kot 15 let kritično opozarja, da »vzrejamo divje prašiče kot domačega prašiča« (Reform der Jagd, NABU, 2002). Z opazovalnice za raziskavo divjadi Aulendorf so poročali, da v Baden-Würtenbergu za enega ubitega divjega prašiča porabijo povprečno 136 kilogramov (!) koruze. (Rezultati ankete o gospodarjenju z divjimi prašiči. Wildforschungsstelle Aulendorf, 4/2001.)
Do danes se pri tem načinu ni nič spremenilo: na Bavarskem so na podlagi analize krmljenja s koruzo kot vabo leta 2014 vložili 100 kilogramov koruze v enega ubitega divjega prašiča. (Brennpunkt Schwarzwild. Abschlussbericht im Auftrag der Bayerischen Landesanstalt für Wald und Forstwirtschaft, 2014.)
»Krmljenje s koruzo kot vabo producira divje prašiče«, je naslov članka v Rheinische Bauernzeitung avtorja dr. Helmuta Stadtfelda, predsednika posvetovalnega telesa za varstvo živali v Rheinland-Pfalzu. Piše: »Krmljenje s koruzo kot vabo namreč predvsem pomeni, da je v mnogih revirjih miza za naše divje prašiče bogato pogrnjena vse leto. Ponudba hrane pa je po drugi strani, kot nam je znano, bistveni faktor za razvoj populacije divjih živali.«
Predsednik te organizacije za varstvo živali zahteva prepoved nastavljanja vab s koruzo. (Dr. Helmut Stadtfeld: Vabe s koruzo producirajo divje prašiče. Rheinische Bauernzeitung, 19. 1. 2013.) »Ogromne črede divjih prašičev so v veliki meri problem, ki ga ustvarjamo sami,« je priznala Elisabeth Emmert, predsednica Ekološkega lovskega združenja. Večanje števila divjih prašičev je bilo že dolgo dobrodošlo pri lovcih, ki imajo revirje v zakupu. Velike količine hrane so bile v desetletjih prinesene v gozdove. »Če imamo vedno veliko divjih prašičev za streljati, je seveda nekaj lepega.« (Schweine im Schlaraffenland. DIE ZEIT, 13/2009.)
Besedilo: Stanko Valpatič
Revija Osvoboditev živali, letnik 18, številka 41, str. 29-33.