Ker se po prvem protestu “Ne ubijaj! Sobivaj! Protestiraj!”, ki je potekal v Ljubljani 31. avgusta 2019, v ravnanju državnih organov ni spremenilo nič, je Civilna iniciativa za sobivanje v soboto, 12. oktobra 2019, ob 11. uri organizirala tiskovno konferenco v prostorih Društva za osvoboditev živali in njihove pravice na Celovški cesti 87 v Ljubljani, ob 14. uri pa drugi javni shod “Zaščitimo zveri”. Ta se je začel na Kongresnem trgu (v Parku Zvezda) in zaključil ob 15.30 na Trgu republike. Protestnega shoda se je udeležilo okoli sto protestnikov, ki jim ni vseeno za našo naravno dediščino, ki nasprotujejo odstrelu medvedov in volkov ter načinu upravljanja z velikimi zvermi, kot ga izvajajo državni organi ob podpori določenih interesnih skupin.
Foto: STA
Na tiskovni konferenci so sodelovale Breda Turk, Jagoda Tkalec, Nevenka Lukič Rojšek in Jadranka Juras (na sliki). Prve tri imenovane so bile tudi govornice na protestnem shodu v ljubljanskem Parku Zvezda.
Mediji: Delo, Dnevnik, STA - Slovenska tiskovna agencija, RTV SLO MMC, Reporter
ZAHTEVE DRUGEGA SHODA:
- Razveljavitev Interventnega zakona, saj grobo posega v obstoječo nacionalno in mednarodno zakonodajo, ki ureja ravnanje z zavarovanimi živalskimi vrstami. Sporno je tudi, da dovoljuje nekatere zaradi neetičnosti že dolgo prepovedane oblike lova. Zoper zakon je podana pobuda za ustavno presojo in pričakujemo razsodbo Ustavnega sodišča.
- Spoštovanje mednarodnih konvencij, evropske in nacionalne zakonodaje ter sodb Upravnega sodišča, ki je že večkrat opozorilo na nezakonito ravnanje MOP, ZGS, ARSO in MKGP, ki s svojim ravnanjem zavestno ignorirajo vso zakonodajo s tega področja, čeprav so jo dolžni dosledno izvajati. S sprejemanjem neskladne zakonodaje zavestno rušijo pravni red. Zaradi svojih ravnanj bi morali biti za svoje početje kazensko odgovorni. Z nezakonitim delovanjem navedenih organov se veča nezaupanje državljanov v pravno državo. Zaradi tega smo na Evropsko komisijo podali pritožbo, v kateri smo poudarili, da Slovenija krši pravo EU, tako Direktivo o habitatih kot Listino EU o temeljnih pravicah.
- Razrešitev obeh resornih ministrov, ministra Simona Zajca ter ministrice Aleksandre Pivec, saj nista sposobna sprejemati strokovno nespornih odločitev, temveč načrtno upoštevata stališča samo tistih njima všečnih interesnih skupin, ki zagovarjajo odstrel. Ne gre le za odločanje o odstrelu, ampak tudi za druge okoljsko sporne odločitve, s čimer dokazujeta, da nimata ustreznih strokovnih in moralno etičnih kompetenc za svoje delo.
- Sodelovanje državnih organov z vsemi interesnimi skupinami. Pričakujemo spoštovanje Aarhuške konvencije, sodelovanje mora biti enakopravno, brez pokroviteljstva in mora temeljiti na strokovnih argumentih.
- Upoštevanje izrednega odstrela kot zadnjega in skrajnega ukrepa, pri katerem se odstreli točno določen osebek živali, ki povzroča napade, in še to samo v primerih, ko predhodni, dosledno izvedeni zaščitni ukrepi niso več učinkoviti. Pri tem je treba na podlagi Direktive o habitatih upoštevati tudi previdnostno načelo, po katerem ubijanja živali ni mogoče dovoliti, če obstaja razumen dvom o škodljivih učinkih odstrela na ohranitev vrste in habitata. Odstrel volkov in medvedov se nikakor ne sme izvajati kot redni odstrel, torej lov.
- Dosledno izvajanje vseh zaščitnih ukrepov preprečevanja škode pred divjadjo, poleg ograj, pastirjev, psov tudi ograjevanje čebelnjakov, sadovnjakov, prepoved odlaganja organskih odpadkov ob robovih vasi, postavljanje medvedovarnih smetnjakov. Doslednost izvajanja zaščitnih ukrepov mora biti nujen pogoj za izplačilo subvencij in odškodnin. Zahtevamo sankcioniranje lastnikov, ki ne izvajajo dosledno zaščitnih ukrepov, katerih sofinanciranje mora biti omogočeno vsem zainteresiranim na območju stalne prisotnosti velikih zveri, ne le oškodovancem, ki so že imeli povzročeno škodo.
- Neselektivno izplačevanje odškodnin je oškodovanje državnega proračuna, v katerega prispevamo tudi tisti, ki ne podpiramo odstrela in neodgovornega ravnanja države. Če država sistema subvencij in odškodnin ni pripravljena in zmožna urediti, zahtevamo, da se izplačujejo iz posebnega sklada, v katerega naj prispevajo interesne skupine, ki zagovarjajo lov.
- Aktivnost veterinarske inšpekcije, ki mora vršiti nadzor pri rejcih, saj z opuščanjem nadzora nad varnostjo živali kršijo Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti rejnih živali.
- Postopno prenehanje krmljenja medvedov, saj to početje živalim daje umeten občutek obilja, zato se razmnožujejo bolj kot bi se sicer, povišano število pa je izgovor za lov. MOP in ZGS sta s tem seznanjena od leta 2013, pa kljub temu doslej v zvezi s tem nista storila ničesar. Število živali naj se vzpostavlja preko naravnih mehanizmov, torej z omejeno dostopnostjo hrane ter prostora za bivanje.
- Prepoved trgovanja z izdelki zavarovanih vrst živali ter ukinitev sistema, po katerem o »upravljanju« z divjadjo in trgovanju z njihovimi izdelki odločajo isti organi in osebe, ki so zato v konfliktu interesov, in s čimer se omogoča možnost koruptivnih ravnanj.
- Nujnost nadzora in sankcioniranja prepovedanih ravnanj v naravi, saj škodujejo naravi in preganjajo živali iz njihovega naravnega okolja, ter spodbujanje izvajanja gospodarskih dejavnosti v naravi na manj invazivne načine, ko je to mogoče.
- Nujnost ozaveščanja javnosti na strokovno in etično nesporen način ter obveznost medijev, da takšno ozaveščanje omogočijo.
Odstrel volka in rjavega medveda je simbol NASILNOSTI človeka, kjer se zagovarja instanten poseg brez razmišljanja o dolgoročnih posledicah za naravo. Biološka raznovrstnost ni samoumevna danost, ampak vrednota, ki jo z nepremišljenostjo trajno uničujemo. Zavarovanje vrste ne pomeni le ohranitve števila živali, temveč tudi zavarovanje naravnega vedenja določene vrste. Spoštovati je treba vsa ekološka spoznanja, ne le tista, ki nam ustrezajo, saj narava ni naša nasprotnica niti sredstvo izkoriščanja. Lakmusov papir (nepremišljenosti) naših ravnanj sta tudi rjavi medved in volk.
Več o zaščitnih ukrepih lahko preberete v nadaljevanju.
ZAŠČITNI UKREPI
Evropska unija preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in drugih institucij skupaj s slovenskimi institucijami zagotavlja financiranje učinkovite pomoči pri izvajanju zaščitnih ukrepov pri varovanju rejnih živali.
V Sloveniji je bilo za projekta Life DinAlp Bear in SloWolf namenjenih 4.149.000 oziroma 721.000 evrov evropskih sredstev za sofinanciranje zaščitnih ukrepov, s katerimi bi rejci zagotovili varnost svojih živali. Ta zaradi neizobraženosti in nezainteresiranosti nekaterih rejcev še vedno ni zagotovljena.
Po podatkih projekta SloWolf iz leta 2012 je najučinkovitejša pri varovanju pašnih živali pred plenjenjem velikih zveri premična elektromreža višine 170 cm. Pri rejcih, ki so prejeli projektne varovalne pašne sisteme in so na svojih pašnikih uvedli takšno varovanje, je bilo za okoli 100.000 EUR manj škode kot v letu 2010.
Zato zahtevamo, da živinorejci postavijo ograje te višine, po potrebi tudi višje. Ograje morajo biti trdne, nagnjene navzven, sidrirane tako, da je prehod spodaj ali spodkopavanje onemogočeno. Vanje mora biti napeljan električni pastir, ki mora biti vedno vključen. Napetost v mreži mora biti najmanj 5 kV ves dan, tudi ponoči, ko živali niso v ogradi. Mnogo je namreč živinorejcev, ki električnega pastirja ne vključijo ali je napetost v ograji prešibka. Ograje bi morale biti po potrebi tudi dvojne, prostor okrog ograj zaradi preglednosti očiščen in brez rastja.
Živali bi bilo treba čez noč zapirati v staje, ki bi morale biti zgrajene tako, da prihod zveri vanje ne bi bil možen. Če postavitev staj zaradi terena ali drugih razlogov ni možna, bi tak rejec za to izjemo moral pridobiti posebno dovoljenje, seveda le ob dosledni izvedbi vseh preostalih zaščitnih ukrepov. Obvezna bi morala biti prisotnost pastirja, kar bi bila možnost za zaposlitev preko aktivne politike zaposlovanja. Kjer možnosti pastirja ne bi bilo, bi bilo nujno pregledovanje stanja živali vsaj dvakrat dnevno.
Posebni zaščitni ukrepi bi morali veljati za breje živali in mladiče, ki so pogosteje žrtve plenilcev.
Vsak rejec bi moral imeti tudi posebej za pašo usposobljene pastirske pse, za katere mora skrbeti v skladu z Zakonom o zaščiti živali ter Pravilnikom o zaščiti hišnih živali. Nekateri rejci že leta vzgajajo takšne pse, ki so po dosedanjih spoznanjih zelo učinkoviti, a le, če živali varujejo vsaj trije psi, ki jim mora biti omogočeno prosto gibanje ob čredi znotraj varovanega prostora.
Večjo pozornost je treba nameniti še ne dovolj raziskanim ukrepom – o namestitvi kamer, zvočnih motilcev, senzorskih luči, ki bi s svetlobnim snopom zmedle plenilce.
Proti rejcem, ki svojih živali ne zaščitijo ustrezno, bi bilo treba postopati tudi v skladu z več členi Zakona o zaščiti živali ter Pravilnikom o zaščiti rejnih živali. Slednji v svojem 4. členu nalaga skrbnikom, da morajo storiti vse, da zagotovijo dobrobit svojih živali ter preprečijo vzroke, ki lahko pri živalih povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju, določa pa tudi zagotovitev primernega števila ljudi z ustreznim znanjem, usposobljenostjo ter odgovornim odnosom, da skrbijo za te živali. V 10. členu pravilnik nalaga rejcem zavarovanje in zaščito živali, ki so nastanjene izven objektov – zaščita se mora izvajati pred naravnimi vplivi in pred plenilci.
Ob visoki stopnji ozaveščanja rejcev v zadnjih letih pomenijo njihova dejanja opustitve zaščite dejanja mučenja živali, povzročena namerno oziroma iz hude malomarnosti. Dosledno izvedeni zaščitni ukrepi bi morali biti obveznost, poleg obveznega, nedvoumnega in gotovega dokaza o vrsti živali, ki je škodo povzročila, pa tudi pogoj za izplačilo odškodnine v zvezi z napadi velikih zveri.
Sedaj veliko rejcev le išče izgovore, pojavlja se sum namerno slabo izvedenih zaščitnih ukrepov, s katerimi hočejo nekateri rejci dokazati njihovo neučinkovitost in s tem smiselnost odstrela kot edinega učinkovitega preprečevanja škode, kar, kot bomo videli v nadaljevanju, nikakor ne drži. Zaradi nespoštovanja zaščitnih ukrepov se pojavlja tudi vprašanje, kakšen je smisel sofinanciranja ukrepov, glede na to, da dobivajo kmetovalci že vrsto raznih subvencij, ki jih drugi državljani pri opravljanju svojega dela nimamo, tudi če imamo visoke stroške.
Zato bi bilo morda dobro razmisliti o tem, da bi se zaščitne ukrepe sofinanciralo morda le rejcem, ki bi opravili izobraževanja o reji živali na območju velikih zveri, ki pokažejo odgovoren odnos do svojih živali in narave, ki živijo na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, na demografsko ogroženih območjih, vsekakor pa bi bilo treba večjo pozornost posvetiti reji drobnice na območjih brez medveda in volka.
Kmetovanje je treba prilagajati danim možnostim v naravi in ne narave prilagajati kmetovalcem. Rejci bi se morali zavedati svoje odgovornosti do živali, ki zanje ne bi več smele pomeniti zgolj vir zaslužka. Morajo se začeti zavedati, da gre za živa bitja in da morajo kot dobri gospodarji poleg varnosti premoženja skrbeti tudi za varnost in dobrobit svojih živali. Zato pozivamo vlado in obe resorni ministrstvi, da sprejmejo ukrepe, ki bodo rejce obvezovali, da obvezno, brezpogojno in v skladu s strokovnimi spoznanji izvajajo vse zaščitne ukrepe. Prav tako se mora zagotoviti obveznost izobraževanja rejcev ter obvezno ozaveščanje lokalnih skupnosti ter prebivalcev na območju bivanja velikih zveri.
Civilna iniciativa za sobivanje, skupna platforma »Pokol ni rešitev« povezava.