Program za razkisanje telesa je v bistvu odgovor na sodoben način življenja in vse pasti, ki se za tem skrivajo. Veliko stresa, nepravilna prehrana z veliko živil živalskega izvora, nepravilni procesi vrenja v debelem črevesju, onesnaženost okolja, preveč ali premalo fizične aktivnosti in negativna čustva (jeza, strah, ljubosumje, zamere, žalost …), premalo spanja, obremenitev s kemičnimi strupi (zdravila, cepljenje, strupi iz okolja, težke kovine) vplivajo na pojav zakisanosti telesa. Če pa želimo biti zdravi, mora biti telo v stanju kislo-bazičnega ravnovesja.
Pri zakisanju pride do motenj v funkciji celic in izmenjavi informacij, zaradi zmanjšane električne napetosti celične membrane. Vsi elektrokemični procesi v telesu so neposredno odvisni od kislinsko-bazičnega ravnotežja znotraj in izven celice. Da bi celice pravilno delovale (prehod potrebnih hranilnih snovi in kisika ter izločanje odpadkov), potrebujejo rahlo bazično stanje. Ko se telo zakisa, omenjene funkcije ne potekajo več normalno. Vse mineralne snovi in kisline, ki nastajajo v telesu med procesom presnove, so nosilci kislih ali bazičnih električnih nabojev znotraj in zunaj celic. Ko pa se spremeni kislo - bazično ravnovesje in telo postane bolj kislo, se spremeni tudi električna napetost na membrani in znotraj celice, kar povzroča moteno delovanje celic in organov (zakisanje celic in medceličnine ter odlaganje kislin izven krvnega obtoka). Odvečne kisline pa se ne morejo izločiti preko jeter, pljuč in ledvic. Zaradi tega se lahko pojavijo simptomi zakisanosti, kot so: utrujenost, izčrpanost, slabša koncentracija, občutljivost na stres, nervoza, napihnjenost, slaba prebava in zaprtje, glavobol, zmanjšana odpornost, težave z mišicami in sklepi, spremembe kože, las in nohtov ter različne bolezni (avtoimunske bolezni, rak, revmatoidni artritis, osteoporoza itd.). Telesna zakisanost je tudi znak, da je organizem preobremenjen s prostimi radikali, ki ustvarjajo oksidativni stres in posledično razvoj različnih bolezni.
Vzrok za nastanek raka so odkrili pred letom 1923. Znanstvenik Otto Heinrich Warburg pa je leta 1931 dobil Nobelovo nagrado za to odkritje. Dr. Warburg je odkril, da je rak rezultat anti–fiziološkega načina življenja (prehranjevanje s hrano, ki nas zakisa) in fizične neaktivnosti, kar povzroča nastajanje okolja, ki nima dovolj kisika. Dr. Warburg je rekel: »Pomanjkanje kisika in zakisanost sta dve strani iste medalje: če nekdo ima eno, ima tudi drugo.« Če nam primanjkuje kisika, bomo zakisani, če pa smo zakisani, nam bo primanjkovalo kisika. Dr. Warburg je trdil, da če celici odvzamemo samo 35 % kisika, se lahko spremeni v rakavo v samo dveh dneh. Zaradi tega je zelo pomembno, da se razkisamo ter si na ta način povrnemo dobro zdravje in počutje.
KAJ POMENI PH VREDNOST IN ZAKAJ JE TAKO POMEMBNA?
Naše telo je sestavljeno iz 75 % vode, ki je biološki medij za prenos nutrientov, kisika in biokemičnih snovi po krvnem obtoku. Ta medij ima ali kisle ali bazične lastnosti, ki jih merimo z lestvico, imenovano pH faktor. Kislost oziroma bazičnost snovi merimo s pH lestvico, ki se razteza od 0 do 14 kot logaritem, kar pomeni, da je vsak korak 10-krat večji od prejšnjega. Na tej lestvici so vrednosti od 1 do 6.9 v obsegu kislega, 7.0 je nevtralna vrednost, 7.1 do 14.0 pa predstavlja bazičnost. Torej, nižja pH vrednost pomeni večjo zakisanost, višja pH vrednost pa višjo bazičnost. Alkalne tekočine (pH nad 7) absorbirajo kisik, kisle pa ga želijo eliminirati. Malo alkalna tekočina lahko absorbira več kot 100-krat več kisika kot malo kisla tekočina. Optimalna pH vrednost telesa je med 7,1 in 7,5. Študije so pokazale, da imajo starejši lahko tudi pH 6,5, nekateri rakavi bolniki pa imajo tudi 4,5 in manj, kar je izrazito kislo okolje. Večina novorojenčkov ima pH 7,5. Telo bo naredilo vse, da vzdržuje pH krvi med 7.35 in 7.45. Uporabilo bo minerale iz vitalnih organov in tkiv, da ohranja to vrednost, vključno s Ca in P.
Kisline so v bistvu snovi, ki v vodnih raztopinah oddajajo vodikove ione oz. protone (H+). Vodikovi ioni se vežejo z molekulami vode. Tako nastanejo hidratizirani vodikovi ioni oz. oksonijevi ioni (H3O+). Več kot je oksonijevih ionov v vodni raztopini, bolj je raztopina kisla. Bolj kot kislost raztopin narašča, manjši je pH tekočine. Baze so snovi, ki v vodni raztopini sprejemajo vodikove ione oz. protone (H+). Vodne raztopine baz vsebujejo hidroksidne ione (OH-). Bolj kot bazičnost raztopin narašča, višji je pH tekočine. Vodikovi ioni ves čas nastajajo pri metaboličnih procesih v celicah ter spreminjajo kislost in bazičnost notranjega okolja. Normalna koncentracija vodikovih ionov v notranjem okolju organizma (zunajcelični tekočini) znaša 40 nmol/l, kar odgovarja vrednosti pH 7,40.
KAKO UGOTAVLJAMO STOPNJE ZAKISANOSTI TELESA?
Najlažji domači test za preverjanje zakisanosti telesa je vsekakor preverjanje pH-vrednosti urina. Merimo ga z indikatorjem za merjenje pH-vrednosti urina (najmanj tri dni, lahko tudi pet), vsakokrat, ko gremo na stranišče. Odtrgamo en lakmusov papir in ga za 1–2 sekundi postavimo pod curek urina. Nato primerjamo spremenjeno barvo lakmusovega papirja s priloženo barvno lestvico. Pridobljene vrednosti vnašamo v diagram (čas merjenja in pH-vrednost urina). Posamezne vrednosti merjenj povežemo v krivuljo. Če so povprečne vrednosti pod 7 in če krivulja ni podobna tisti, ki jo dobimo za primerjavo, potem lahko sklepamo, da smo zakisani. Če pa slučajno že uživamo bazične minerale, prenehamo z njihovim uživanjem vsaj tri dni pred začetkom merjenja pH-vrednosti urina, saj povišana koncentracija bazičnih mineralov zviša tudi pH-vrednost urina, kar pa še ne pomeni, da je telo razkisano. Realne pH-vrednosti dobimo šele takrat, ko nekaj časa ne uživamo bazičnih mineralov in ne izvajamo bazičnih kopeli. Jutranji urin mora biti kisel, ampak ne preveč. Če pa je pH vrednost jutranjega urina visoka oz. bazična, obstaja možnost, da naše ledvice ne izločajo kislin v zadostni količini. V tem primeru je treba preveriti zdravstveno stanje ledvic.
O močni zakisanosti telesa govorimo, ko je povprečna pH vrednost urina pod 6. Če imamo povprečne pH vrednosti urina od 6 do 6.9, pa smo lažje zakisani. V prvem primeru moramo zaužiti vsaj 80 % bazičnih živil, pri lažji zakisanosti pa vsaj 70 %. Za vzdrževanje pravilnega kislo-bazičnega ravnovesja je razmerje med bazičnimi in kislimi živili 60:40 (v tem primeru je treba vsak dan zaužiti vsaj 60 % bazičnih živil).
SEZNAM KISLO - BAZIČNIH ŽIVIL
Razpredelnice kislo - bazičnih živil se lahko razlikujejo in verjetno boste naleteli na odstopanja, ko boste brali različne knjige ali članke o razkisanju. Ne glede na to je dejstvo, da je treba uživati čim več generalno bazičnih, ekološko pridelanih živil. To so predvsem: sadje, zelenjava in kalčki, poleg tega pa še nepredelana žita (predvsem proso, amarant in kvinoja, ki nas ne zakisajo), stročnice ter malo oreščkov (predvsem mandlji) in semen. Polnovredna rastlinska prehrana z veliko svežih živil, zelene listnate zelenjave ter že omenjenih živil vam bo pomagala, da ohranjate optimalno zdravje in se lažje razkisate. Živila živalskega izvora (mlečni izdelki, meso, izdelki iz mesa, jajca in ribe), sladkor ter na splošno močno predelana živila nas zelo močno zakisajo.
Besedilo: Jelena Dimitrijević
Revija Osvoboditev živali, letnik 20, št. 43, št. 35-37.